Skoraj vsak od nas ima vsaj en travmatičen spomin zasidran v glavi. Pri nekaterih gre za nesrečo, za nasilnega starša, za umirajočega bližnjega, pijanega očeta in podobno, pri drugih pa gre lahko za navidezno običajno situacijo, ki pa jo lahko ponotranjimo in zamrznemo v spominu. Takšna situacija lahko sproži odgovor leta ali desetletja kasneje v življenju, ko se je aktivno sploh ne spomnimo več.

Na primer: mamica pusti 6-letnega otroka za 10 minut samega, ko skoči v trgovino po mleko. Zunaj je že tema in fantek se ni zmogel zamotiti z igro, temveč ga je prevzel strah in je šel mamico čakat pred vrata. Ta se seveda hitro vrne in ga ošteje, ko ga najde na pragu v majčki. Potegne ga v stanovanje in temu ne posveča več pozornosti… Fant zraste v moškega, ki se poroči z ljubljenim dekletom. Toda vsakič, ko žena zamuja iz službe, postane prekomerno zaskrbljen in tesnoben. Zgodilo se mu je že, da je doživel panični napad, ko je precej zamujala in bila nedosegljiva na telefonu.

Ali pa primer dekleta, ki se je na šolski proslavi pri nastopu zmotila in se je cela publika nasmejala njeni napaki. Že naslednji dan se njene napake ni več nihče spomnil, dekle pa je zraslo v žensko, ki ne želi niti ne zmore speljati predstavitve pred več kot petimi ljudmi. Trema je enostavno prevelika.

Lahko vidimo, da situacija, ki je podobna originalni, sproži odziv, ki je za posameznika neprijeten. Osnovni strah pred zapustitivijo se je pri malem fantku močno vtisnil in sprožal neprijetne odgovore tudi v odraslem žeivljenju. Pri dekletu pa se je vtisnil strah pred tem, da izpade neumna ali nesposobna.

Včasih so takšne težave obravnavali predvsem z vedenjskimi tehnikami, ki so posameznika učile obvladovanja simptomov. Danes poznamo že nekaj metod, ki lahko razbremenijo osnovni spomin, ki je izvor teh težav. Logosinteza je ena od teh metod.

Preko pogovora o teh neprijetnih čustvih in občutkih, lahko aktiviramo takšne spomine, ki s tem postanejo dovzetni za modifikacijo. Z uporabo posebno oblikovanega postopka (sprva raziščemo mentalne predstave in nato ponovimo tri stavke) spomin obdelamo tako, da postane nevtralen in ne sproža več neprijetnih reakcij kot so tesnoba oziroma strah. Postopek je oblikovan tako, da se ga lahko za svoje vsebine nauči vsakdo. Deluje hitro, v trenutku, ko to potrebujemo, saj takoj zmanjša odziv na sprožilec. Ljudje  opisujejo, da so stavke sprva uporabljali kot pomirjevalo ali uspavalo, kasneje pa so lahko razbremenili tudi kakšne globje spomine.

Tak postopek lahko uporabimo na mnogih temah: trema, skrbi, živčnost, nespečnost, stres, neprijetne osebe… Večinoma jih lahko obdelamo sami, pri nekaterih pa potrebujemo pomoč terapevta.